Viiikeeend!

Petek, 24. 9. 2010... Ob 9h zjutraj čakam na bus... prišel naj bi ob 9.16, a ga do 9.45 ni bilo na spregled. Ok! Dober začetek moje poti proti Swansea-ju. Odpravim se do bližnje gostilne, kjer je še ena postaja. Kot nalašč se tja ravno pripelje kelnar, ki mi je ostal v spominu od mojega prvega dneva tukaj, ko smo šli tja jest. Povprašam ga za avtobus, on pa mi ponudi prevoz do tistega kraja, ker je naslednji bus šele čez eno uro. Ko me pripelje tja, sledi še ena ura čakanja na naslednji avtobus - do Swansea-ja. Inger (ki by the river ni Nizozemka, ampak Norvežanka!) takoj sporočim, da bom žal zamudila. Končno pridem v Swansea in se dobim z Inger. Greva malo čez center, na kavo in jest, pa na pivo/cider, potem do marine in malo pogledat obalo. Razdalja od začetka plaže pa do vode je tako ogromna, da sva se sredi poti proti morju morale obrniti nazaj... Baje, da je druga najdaljša plaža na svetu. Spet bluziva po centru, pa spet na kavo... Ja, pa škornje sem si kupila! Pozno popoldne se odpraviva vsaka na svoj avtobus. Ona živi na obrobju Swansea-ja, tako da takih problemov s prevozom kot jaz sigurno nima... Mene pa čaka spet 45 min vožnje z avtobusom, pa spet skoraj ena ura čakanja na naslednji avtobus... Tam na postaji nekaj domačinov, ki so mi dopovedovali, da naslednjega avtobusa do Cwmtrch-a sploh ni več (čeprav je na tabli lepo pisalo, da je)! Potem se kot sveta Marija prikaže šofer, ufff... Se pravi, da je! Malo poklepetam s šoferjem in časti mi prevoz... :) Še 10 min vožnje in Nika je doma.

Nekaj fotk iz Swansea-ja:

Aja, s tistim stanovanjem nisem imela sreče. :( Nisem se mogla dogovoriti, klicala sem lastnico, ampak očitno tudi njej ni bilo do tega, da bi mi oddala v najem sobo za tak kratek čas (ali pa jo je zmotilo, da sem tujka - kdo ve).
Tudi sicer nimam sreče z iskanjem stanovanja... Logirala sem se na več različnih internetnih strani in pošiljam maile različnim lastnikom stanovanj, ki objavljajo oglase. Vsi hočejo dati sobo v najem za najmanj 10 mesecev ali eno leto. Očitno nimam sreče :(

V soboto sem se popoldne z Janet in njuno hčerko Kate ter sinom Christopherjem odpravila na izlet. Odpeljali smo se do obale zahodno od Swansea-ja, skoraj na konec polotoka (Port Eynon in Rhossili). Videla sem ostanke zelo stare solne hiše (Salt house), kjer so včasih pridelovali sol, pa splezali smo na hrib (klif), kjer se je videl lep razgled na obalo. Pa v Rhossiliju en otoček, ki se imenuje Worm's head (worm je stara angleška beseda za zmaja - torej zmajeva glava). Res lepo!

Še nekaj fotk iz tega tripa:

Za zvečer sem se z Inger zmenila, da gremo skupaj ven. Ker je problem s prevozom, sem se zmenila, da lahko prespim pri njej. Christopher me je zapeljal do njene hiše (pravzaprav od njenega mentorja Paula). Tam: nekaj vina, čips, tekila shots in nato vsi trije (Inger, njen mentor Paul in jaz) s taksijem do centra. Za vsak slučaj dobim listek s Paulovim naslovom in njegovo telefonsko - če se zgubimo, da lahko taksistu povem, kam hočem. :)
Šli smo na ulico Wind Street, ki je znana po veliko klubih in barih. Ulice so bile polne bejb v 20-centimetrskih petkah in prekratkih oblekicah (ali bolje rečeno tunikah, in spodaj brez pajkic ali hlač). Vse po istem principu - od 40-kilogramskih suhic pa do 90-kilogramskih babur. Tipi pa v oprijetih majčkah, nabiti s stereoidi... Njami? Not! :)
Tam smo bili v dveh klubih, nadaljevali smo s pitjem redbull-vodke in vedno bolj veselim plesom ;)
Nato taksi nazaj... in spat? Ne še. Gremo se karaoke (Singstar) na Playstation-u! Omg! Jaz in Inger tekmujeva vsaka na svojem mikrofonu... Paul se pa malo smeji, malo poje. Karaoke vse do petih zjutraj!
Paul mi je odstopil svojo posteljo, on pa je spal na kavču. Hvala, Paul. :) Zjutraj vsi malo skrokani (jaz sem bila verjetno še najbolj normalna) popijemo kavo in pojemo zajtrk, nato me z avtom zapeljeta nazaj domov. Nobeden od nas ni točno vedel, če gremo po pravi poti, ampak na koncu nam je uspelo najdit to mojo vas in hišo :)
Nedelja preživeta v lenarjenju... 

Še današnji dan prosto... Jutri pa v šolo!