Nogometna tekma

Luka je občutil kar velik kulturni šok. No sicer pa mu pivo, sladice in hrana verjetno odtehtajo negativne strani vsega tega... ;) Včeraj je bil dan namenjen za rakazovanje Swansea-ja... Z Lukatom vseeno nisva prišla veliko dlje od ulice z ogromno trgovinicami. Pa greva pogledat še sem in tja, pa gor in dol... Pa je čas kar hitro mineval... Mu je bilo pa takoj žal, da si ni sem prinesel le trojih gat in nič drugega, da bi lahko kaj nesel nazaj. Ja... kaj me pa ni poslušal! :)
No, uspelo mi je pokazati še plažo, vendar je bilo tako zelo mrzlo in vetrovno, da sva se kar hitro pobrala od tam in zavila v bližnji pub... Zvečer sva se dobila še z Inger v centru v "najinem" pubu, kjer smo zaključili dan z kar nekaj rundami piva in ciderja... No, bilo jih je zadosti, da sem bila prelena, da bi ven iz torbice potegnila dežnik, ker je kar dobro nalivalo, ampak sem raje prišla nazaj domov mokra kot cucek. :)

Danes sva na Lukatovo željo na internetu pogledala, če je v tem času kakšna domača nogometna tekma na stadionu v Swansea-ju. Ura je bila 12 in ob 15h naj bi bila Championship tekma (2. angleška liga) in sicer Swansea City AFC : Leicester City. Hitro pogledava za avtobuse proti Liberty Stadium-u in se odločiva, da greva. Luka itak vesel kot majhen otrok... :) Prideva tja, kupiva dve študentski karti, se odpraviva še v trgovino, kjer si Luka nabavi kapo z znakom in napisom domačega moštva Swansea City AFC, nato pa na stadion in navijat za Swansea! Come on, Swansea! :) Za nameček so še zmagali z 2 : 0, zadnji gol so dali celo v podaljšku. Luka je bil zdaj že vesel kot radio... :)
Je pa vreme res nepredvidljivo, iz minute v minuto se spreminja - dež, sonce, dež, sonce, veter, dež, sonce, ... Tudi med tekmo ni bilo nič drugače.
Po tekmi pa cela premražena (ja, po dveh urah sedenja me je že kar pošteno premrazilo) nazaj do centra v pub na zasluženo večerjo in sita ter utrujena nazaj proti domu...

Čakajoč Godota

Teden v šoli ni bil nič posebnega. V torek v šoli v Abercrave-u, nato sem prespala pri Janet, ker sem v sredo asisitirala v Coelbrenu. Nato z mojim mini kovčkom in ogromno vrečo (v kateri sem imela dodaten kovter, ki mi ga je posodila Janet - ker zna ponoči biti kar hladno) na avtobus nazaj domov v Swansea in v četrtek spet v šolo v Abercrave.

Komaj sem čakala četrtek zvečer na obisk. In to ne navaden obisk, ampak obisk mojega lubija. Sem pa zato nekaj neugodnih pripetljajev med tednom lažje prenesla. Prvi se je zgodil v sredo zvečer. Dala sem prat cunje v pralni stroj. Vedela sem, da sicer ne dela tako kot bi mogel, vendar pa se je tokrat odločil, da sploh ne bo delal. In ker so bile cunje že mokre, sem jih zmetala v banjo in oprala na roke. Srednji vek, ja... Pa kar veliko časa ti vzame na roke oprat za cel stroj cunj... Safwat mi je obljubil, da bo kupil novega - upam, da kmalu! :) Drugi neprijeten pripetljaj pa je bila čista moja krivda. V četrtek po pouku čakam na šoli v Abercrave-u, da Claire zaključi z delom, da me zapelje do Pontardawe-ja, kjer grem nato na avtobus do Swansea-ja. Ok, ob 16.10 prispem na avtobusno postajo. Pogledam vozni red avtobusov, naslednji je ob 16.40. Vozim se za vtobusom, nisem več tako stran od Swansea-ja, nakar me premaga moja nepopisljiva utrujenost in zakinkam... Ja, saj bom samo za pet minut... Zbudim se ob 17.40... Ok, pred 15 minutami bi morala biti že v Swansea-ju. Zmedeno ugotovim, da se peljem nazaj proti Pontardawe-ju... Tam grem (spet) na avtobus, ki je ob 18.45, pridem v Swansea ob 19.30, pešačim do doma, spotoma še v trgovino in sem doma ob 20.10. Pouka je bilo konec pa ob 15.15! Kot da sem potovala na drugi konec sveta! Kakšna kokoš! :)

Pfff... Če bi bil to le navaden običajen dan, bi imela ošpice ne samo po celem obrazu, ampak še po stopalih! Tako sem pa vseeno prišla domov z nasmeškom in komaj čakala mojega Lukca, da pride zvečer k meni. Šla sem ga počakat na železniško postajo in približno ob pol enajstih zvečer dočakala njegov prihod. Dejansko sem ga lahko zareees objela, dotaknila in videla v živo. Kar malo nenavaden filing po več kot enem mesecu. :)
Odhod proti domu, ponoči pa stiskanje v moji (pre)majhni posteljici...

Ampak vseeno happy, happy, happy! :)

Tenby

V petek sem se ob pol enih popoldne sestala v mestu z Inger. Ok, kaj bova počele danes? In sva šle v dva muzeja - najprej v Swansea Museum (ki me ni preveč impresioniral, po pravici povedano), nato pa v Waterfront Museum. Tu je bilo veliko bolje. Če ne drugega, so me impresionirali že sama ureditev muzeja, različni touch screen-i, filmčki in različna predstavitvena tehnologija... vse zelo modernizirano. Pa tudi različnih zgodovinskih primerkov je bilo tukaj veliko več, nekateri izmed njih kar precej zanimivi...
Nato sva odšle v nek pub, ki nama je bil že prejšnjič všeč, pa še oznako "pub of the year" ima. Zato sva šle tja preizkusit hrano. No jaz sem si naročila tradicionalni britanski "fish and chips", da vidim to njihovo t.i. specialiteto (če jo sploh lahko tako poimenujejo!). No ampak je bilo jedljivo, pa poceni tudi. Potem sva morale preizkusiti še velške cider-je, ker sva jih zasledile na meniju. Oba sta seveda povezana z velško zastavo, zmaj mora pač biti povsod. Saj sem ga spila do konca, ampak še zmer ostajam naslednjič pri Strongbow-u... :)

Potem sva šle pogledat v kino, če vrtijo kakšen film, ki je vreden ogleda. Ugotovile sva, da nimajo nobenih opisov filmov ali zaslonov, kjer si lahko pogledaš trailer-je... Kako naj si potem le na podlagi naslovov filmov izbereš, kaj si boš ogledal?! Ok, plan B... Greva kupit prigrizke, pa raje z avtobusom do njenega doma. Tam ima Paul v majhni škatlici zbriko miljontavžntnakvadrat filmov... Izbereva film Bruno... Ok, saj nekaj prizorov je bilo smešnih, vendar sta se mi ob ogabnih prizorih počasi tisti cider in čips začela zatikati v grlu in vračati po isti poti nazaj... Bova raje gledale kaj drugega. Izbereva Pineapple express, ki sem ga sicer že videla, ampak vseeno... Po koncu filma se Inger, Paul in jaz lotimo golfa, bowlinga in boksa na X-boxu... Prijazen striček Paul me zapelje do doma in se obenem tudi prostovoljno javi, da naju jutri zjutraj obe zapelje do železniške postaje, saj greva na izlet v obmorsko mestece Tenby.

Zvečer nisem mogla zaspat, zato nisem bila vesela sobotne jutranje budilke. Za dodatek mi je na poti do kopalnice spodrsnelo na prvi stopnici in sem se kot pink-ponk žogica odbijala od vrha pa vse do konca stopnic. Posledice: bolečine po celem hrbtu in riti, pa še celo na roki imam modrico. Ne vem, ali naj si rečem štor ali naj se raje izgovorim s tem, da itak vsaka peta ženska pade po stopnicah... ;) Paul in Inger sta me nato pobrala direktno pred mojo hišo in že sva bile na železniški postaji. Kupiva povratno vozovnico do Tenby-ja. Vožnja traja slabi dve uri. Prideva v sončen kraj, lepo in barvito turistično mestece... Malo sva se sprehajale po mestu, obdelale nekaj zanimivih trgovinic, šle v jest v nek pub - tokrat je bila na najinem sporedu "chicken tikka masala" (glej zadnjo fotografijo), indijska jed, med britanci zelo priljubljena...
Za zvečer sva imele plane, da bi šle ven žurat, vendar sva bile že na vlaku nazaj precej utrujene, moje oči pa bi se med jagodami kar lepo skrile... Vseeno sva šle pogledat še v en drug, večji kino v Swansea-ju, kjer je bila cela vrsta različnih kompleksov (nekaj podobnega kot BTC v Ljubljani) in tudi nam niso imeli opisov filmov... Zato sva odigrali dve partiji air-hockey-ja in šle spet v tisti "pub of the year" na pijačo. Tam je bilo res svašta različnega folka... Od skupin 80-letnih dedkov s palčkami, ki so se ga nacejali s pivom, do mladih takšnih in drugačnih... V spominu mi je posebej ostal en tip, z daljšimi in natopiranimi lasmi, črno obrobljenimi očmi, pajkicami in čevlji z visoko peto ("Tokio hotel"!). Drugače pa tudi veliko precej normalnih in običajnih ljudi... :)

Nedelja... dan za počitek, daljši klepet z domačimi in mojim lubijem, nekaj skupnih "čajank" z mojim palestinskim sostanovalcem Safwat-om... Skratka, polnjenje baterij... :)

Še en delovni teden...

Prejšnja nedelja... treba se je bilo naspati po napornem petku in soboti, popoldne pa spet miting z Inger. Šle sva pogledat Singelton park, ki je kar precej velik, poleg ene izmed univerz v Swansea-ju. Lep parkec... Nato pa mimo številnih stavb, ki so v sklopu univerze - različni oddelki, lepi in novi študenstki domovi, ogromen šotor - noter pa ogromno pločevink - upam, da nisem zamudila kakšnega dobrega koncerta :) Nato pa do plaže... Ta del je precej lepši od plaž na vzhodnem delu Swansea-ja. Ker je bil lep dan, je bilo na plaži polno mladih - nekateri so igrali ragbi, drugi kriket, nogomet, polno psov na sprehodu, ... To mora bit res super, da imaš poleg tako blizu faksa en super park, pa še ogromno plažo... Ne vem, če bi meni uspelo biti na veliko predavanjih - no ja, verjetno je dež glavni krivec, da vseeno hodijo. :)

Ponedeljek je bil bolj na "off" - v bistvu sem se šele ta dan res končno naspala, uredila in pripravila stvari za šolo, šla malo v center po trgovinicah, cunje so se mi končno po štirih dneh(!) posušile... Ja, tukaj imamo tak pralni stroj, da centrifuga ne dela in moram po pranju vsako cunjo dobro otisniti, ker kar teče od njih, ko jih daš ven iz pralnega stroja. Posledično tudi sušenje traja zato nekoliko dlje, sušilnega stroja pa žal ni. Pol moram pa že skoraj višjo matematiko uporabljat, da izračunam, kdaj moram dat prat cunje, da bom imela vsaj čistih spodnjih hlač in nogavic zadosti... ;)


Torek v Abercrave-u... Sreda in čertek pa v Coelbrenu. Zato sem iz torka na sredo in iz srede na četrtek prespala pri Janet. Tale moj kovček za ročno prtljago je res uporaben. Cunje, toaletni pripomočki in moj računalniček... Ravno prav, pa še na koleščkih, ...
V sredo sem jih pri krožku slovenščine učila šteti po slovensko, pa še na hodnik sem jim obesila plakat s privlačno oblikovanimi številkami in poleg zapisanim slovenskim izrazom. Poleg tega je skoraj zastrašujoče, da jim gre slovenščina skoraj bolje kot valižanščina! Ja, to niso moje besede, da ne bo pomote... To je rekla Janet. Verjetno bi otroci rekli, da je slovenščina "itak čist izi-pizi" - ja itak... Dokler se ne bi začeli učit slovnice...
V četrtek so imeli kot nekakšen tehniški dan (v bistvu popoldanski del dneva). Učili so se o vzvodu in zato so izdelovali različne modele iz lepenke... Jaz sem si zamislila in izdelala modelčke, to je bilo sploh super, malo ustvarjanja in preizkušanja, če deluje... :) Najprej sem delala z razredom od Susan (ker je bila odsotna). Trije tamali, stari pet in šest let. Vsi res simpatični... :) Bili so čisto navdušeni, ko sem jim pokazala dva modelčka (enega fantka in eno punčko), ki premikata oči. Vsi so se z veseljem lotili dela, jaz pa sem jim pomagala. Nato sem delala s "tavečjimi", zanje sem si sama izmislila in izdelala model opice, ki premika roke, ko ji dvigneš glavo, Janet pa jim je natisnila še nekaj drugih primerov iz knjige. Vendar so se vsi lotili opice - itak. :)

Slavna "fast food made" (omenjam zato, da ne bo kakšnih komentarjev, da bi tole lahko izdelala lepše in boljše - vem!) opica:

V četrtek po pouku pa spet nazaj "domov" v Swansea in naj se vikend začne... :)

Alton Towers

V četrtek popoldne po pouku miting z Inger v mestu. Itak, da sva zavile v en pub na pivo (no jaz se še zmeraj držim cidarja). Čez teden sva se že zmenile, da se za vikend pridružive Paulu (njenemu mentorju) in njegovim kolegom na izletu v Alton Towers theme park (nekaj podobnega kot Gardaland, recimo), danes so sledile podrobnosti o odhodu...

V petek popoldne sva se tako spet dobile v mestu in z avtobusom odšle do Paula (ker sama ne bi vedela, na kateri postaji moram dol). Potem smo se s Paulovim avtom odpeljali do predmestja Newporta (slaba ura vožnje), kjer smo se sestali s Paulovo sestro, njenim fantom in še dvema kolegicama. Šli smo v en simpatičen pub, karte na mizo, sledijo pravila za igro "Fuck the bus" - hitro spoznam, da ga bo nekdo očitno res "nafu..." Pivska igrica... Nato še ena pivska igrica "Diamonds". Moram omeniti, da se je pitje začelo že v zgodnjih večernih urah. Inger je morala v nekaj minutah spiti cel pint Guinnessa, kazni pa so se ji še kar nabirale. Tudi Paul je ostal dolžen za recimo približno dva pinta, ki bi jih moral spiti, vendar smo mu oprostili, ker je bil naslednji dan zjutraj zadolžen za vožnjo. Jaz sem se ustavila pri treh pintih, saj sem imela že nosečniški trebuh... Poleg tega smo vmes še jedli. Sem imela kar srečo pri igri, drugi so jo veliko bolj slabo odnesli kot jaz. :)

Nato smo šli do Catherine, kjer so Inger, Paul in Catherine zaključili še s kozarcem šampanjca, jaz sem zgolj namočila jezik v kozarec, saj sem se še zmeraj počutila, kot da imam ogromno žogo v želodcu. Nato smo tam prespali. No jaz sem spala bolj malo. Skupaj z Inger sva spale na turbomaximus-u, celo noč sem se premetavala... Zjutraj ob 6.45 pa že auf! Kava, zajtrk in odhod. Šli smo z dvemi avti - v Paulovem avtu Inger, Paul, ena njegova kolegica in jaz; v drugem pa Paulova sestra in Catherine. Še tri ure vožnje - večinoma po avtocesti in prispeli smo do Alton Towers-a. To je dobrih 300 km proti severu. Kar daleč... Paul je že prej kupil vstopnice, poleg tega smo imeli "special access - fast pass", kar pomeni, da nam ni bilo treba čakati eno uro za vsak vlakec, ampak le 10-15 minut. Res je bilo super! Bila sem na veliko različnih ala vlakih smrti, prostem padu (ki za pogledat zgleda res grozljivo), premetalo me je okrog in okrog, z glavo navzdol, z grozljivo hitrostjo, pa vendar popoln užitek! :) Malo neugodno je bilo mogoče le to, da smo šli na nek čolniček, ki te premetava po brzicah in sem bila cela mokra, tam pa je bilo tako ali tako zelo mrzlo in se kljub 4-urni vožnji nazaj domov nisem uspela posušiti.
Čeprav smo imeli neke plane, da bi šli zvečer še ven, smo to misel opustili, saj smo bili vsi zelo utrujeni in neprespani.

Alton Towers... I'm lovin it! :)

Valižanski Slovenci

Torek, sreda in četrtek... moji delovni dnevi. Čeprav so le trije, pa trajajo res cel dan, do večera. Poleg tega za prevoz porabim celo večnost... Kadar bom delala na šoli v Coelbrenu, bom morala en večer prej prespati pri Janet in potem me bo ona zjutraj zapeljala do šole, saj so v celem dnevu le dva do trije avtobusi v tej smeri. Kadar delam pa na šoli v Abercrave-u, pa tudi nimam zadosti zgodaj zjutraj direktnega avtobusa (da bi lahko ujela začetek pouka), zato moram okoli sedmih zjutraj iti na postajo na blizu železniške v Swansea-ju in potem z avtobusom do Pontardawe-ja, kjer me nato spotoma pobere ravnatelj in se nato z njim pripeljem do šole. V glavnem, čisto preveč zakomplicirano! :)

V torek in četrtek sem tokrat asistirala na šoli v Abercrave-u. Večinoma pomagala pri pouku, potem sem nekaj časa delala tudi samostojno s skupinico otrok (večinoma bolj problematičnih, z več različnimi učnimi težavami). Vsak po svoje izgubljen... Vendar so to kar dobre izkušnje...

Sredo pa sem preživela v Coelbrenu. Zjutraj so me lepo pozdravili z nekoliko popačenim "Dobro jutro, učiteljica Nika." :) Ker so učenci na različnih stopnjah izobraževanja, to pomeni da šest otrok v enem razredu dela tri različne naloge. Poleg tega imajo tudi učne težave. To izgleda tako, da Nika hodi okrog, od učenca do učenca, jim v angleščini razlaga matematiko (jap, to ni kar tako! - še Janet je bila presenečena, kako mi uspe razlagati matematiko, saj imajo kar precej drugačne izraze za marsikateri matematični izraz kot mi), pri angleščini jim popravlja zapis besed, jim pravilno črkuje besede, pomaga pri oblikovanju povedi, posluša njihovo branje, ... in se zraven še sama kaj nauči!

Spet sem imela t. i. slovenski krožek, kjer sem jih naučila nekaj slovenskih fraz: "Kako ti je ime? Moje ime je... / Jaz sem..." ter "Kako si? (Zelo) dobro. / Slabo." Naučila sem jih še nekaj imen za domače živali. Poleg tega sem jim zadnjič izdelala kartončke s slovenskimi pozdravi za različne dele dneva:

Potem so se mojemu razredu pridružili še (le tisti trije) učenci iz drugega razreda in vsem skupaj sem dala za poslušat Avsenike: Na golici. :) Povedala sem jim, da je to naša narodno-zabavna glasba, pokazala sem jim neko staro fotografijo Avsenikov, jim povedala, da so vsi oblečeni v narodno nošo ter da je harmonika zelo priljubljena v naši narodni glasbi. Učiteljica drugega razreda je ob poslušanju takoj pomislila na Bavarsko - ja - in verjetno pivski Oktoberfest! :)

Nato sem vse učence naučila pesmico "Ob bistrem potoku", ki sem jo "strokovno" prevedla v angleščino. Sicer le prvo kitico, ampak sem kar ponosna, saj se mora besedilo zlogovno ujemati z ritmom melodije... Nato sem jih naučila še ples. Sami so ugotovili, da ples ponazarja gibanje mlina.

Near by the brooklet is a mill,

tin tin,

and I am a millar's son,

tin tin.

The mill is rattling,

the water is murmuring,

my heart is happily playing.

Moji valižanski Slovenčki!

Cardiff

Nedelja, 3. oktober...

Ker sem vedela, da ta vikend norvežanke Inger ni (šla je na obisk k neki kolegici), sem se odločila, da si grem v nedeljo sama ogledat Cardiff, glavno mesto Wales-a. Čeprav je lahko zelo dolgočasno bluzit čisto sam, se mi je ta ideja zdela vseeno boljša kot celodnevno zapečkanje v stanovanju. Prejšnji dan sem si na internetu pogledala vozni red vlakov, v nedeljskem deževnem jutru pa šla na železniško postajo in kupila povratno vozovnico do Cardiffa. Ko sem prišla v Cardiff, sem takoj na železniški postaji na informacijah povprašala za zemljevid in se z njim v roki odpravila v center. Prava turistka... :) Dež je na mojo srečo prenehal padati. Ogledala sem si kar nekaj zanimivosti, imajo veliko zanimivih stavb, ogromen stadion, pa tudi sam center in trgovinice so kar zanimive... Najdlje sem se zadržala v Cardiff Castle. Plačala sem vstopnico in nato bluzila po grajskem posestvu, šla pogledat samo utrdbo, se sprehodila po obzidju in znotraj obzidja, šla pogledat "hišo"... :) Pa Cardiff-ov zaliv je tudi zelo lep...

Mesto, vredno ogleda!

Nekaj fotk iz mojega tripa: