Najprej sem se odpravila malo v center, se sprehodila malo po raznih trgovinah, si šla po kavo in sendvič...
Nato pa zemljevid v roke in poiskat najprej prvo stanovanje. Iz samega centra je oddaljen približno 15 minut, od železniške postaje, kjer je moja postaja za avtobus, na katerega bi hodila, kadar bi delala na šoli v Abercrave-u, pa je kar pol ure hoje. Res pa je, da bom na tej šoli delala enkrat do dvakrat na teden, tako da bom to že potrpela ali pa se bom zapeljala z avtobusom vsaj do centra, če bom preveč lena. Poklicala sem lastnika, da sem pred hišo in vrata mi je odprl možakar, ki je Palestinec (to sem izvedela kasneje iz pogovora). Ok... Prvi filing malo scarry... Ampak izkazal se je za kar prijaznega in "varnega" :), razkazal mi je hišo - kuhinjo, kopalnico in "mojo" sobo. Bilo mi je kar všeč, soba kar dokaj prostorna, sicer pa vse dokaj staro, sploh kopalnica. Ampak do božiča... To se že da potrpeti. Povprašala sem ga, kako je s plačilom, se pozanimala še o nekaterih podrobnostih in mu rekla, da mu do večera sporočim, če sobo vzamem.
Nato je sledil lov za drugim stanovanjem. Ta je nekoliko bolj v centru - prihranila bi si 10 minut hoje. Vrata mi je odprla neka črnka, zraven živi še njen mož, njun otrok in še en študent. Sami črnci v hiši. Stanovanje je bilo ravno tako bolj staro, vendar pa precej bolj utesnjeno. Ko mi je pokazala "mojo" sobo, je bila noter komaj zrinjena postelja, ena mini mizica s stolom in ena omarica. Ne vem, če bi se lahko normalno usedla na stol... ;) Tudi njej sem rekla, da ji do večera sporočim, če sobo vzamem.
Potem sem spet malo bluzila po centru in počasi odšla na avtobus, vmes spet eno uro čakala na naslednjega in ufff... končno doma! Sledil je time-out za razmišljanje, katero stanovanje je boljše in posvet z mojim najdražjim. V prvem stanovanju sem se počutila precej bolje, soba je bila res prostorna, pa tudi lastnik mi je deloval precej bolj prijazen... Negativna plat je le to, da je bolj oddaljen od centra, vendar pa imam kar nekaj trgovinic s hrano in drugimi stvarmi le deset korakov stran. Odločila sem se za to stanovanje in poklicala lastnika, da verjetno jutri ali v nedeljo že pridem in prinesem svoje stvari. Ta vikend je namreč Janet-in mož prišel domov iz Londona (ne pride vsak vikend) in so mi rekli, da mi lahko prepeljejo moje stvari, če bom našla stanovanje.
Janet sem vprašala, kdaj me lahko peljejo in zmenili smo se, da gremo že kar naslednji dan okoli 12h ali 13h. Sporočila sem še lastniku, v soboto dopoldne spakirala svoje stvari ter si od Janet izposodila brisače in prevleko za posteljo in TARRRAAAM...! Moja nova sobica v Swansea-ju! :)
V sobi imam posteljo z nočno omarico, mizo s stolom, manjši regal s poličkami, ogledalo, večjo omaro za oblačila ter še eno mini mizico s foteljčkom - ki je sicer v bolj slabem stanju, ampak ok... :) Juhuuu!
V stanovanju zaenkrat živi ta Palestinec Safwat, ki počasi končuje doktorat iz politologije in nato bo začel s poučevanjem na univerzi, ter Nemka Gabi, ki poučuje nemščino na fakulteti in tu živi s svojo hčerko Lili (stara je eno leto in pol). Torej - sami učitelji v hiši! :)
Soba je za tukajšnje razmere zelo poceni, plačevala bom 190 funtov (to je 232 €) na mesec...
Kadar bom delala v šoli v Coelbrenu, bom še vedno prespala pri Janet, saj so avtobusi do Coelbrena tako zelo redki... To bo enkrat do dvakrat na teden. Ampak važno, da sem zdaj lahko bolj samostojna... in ker imam dolge vikende (kar 4 dni na teden sem prosta), imam od tu veliko boljše povezave za odhode na razne izlete ali potovanja.
Ufff... MISSION ACCOMPLISHED! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar