ponedeljek, 11. oktober 2010

Alton Towers

V četrtek popoldne po pouku miting z Inger v mestu. Itak, da sva zavile v en pub na pivo (no jaz se še zmeraj držim cidarja). Čez teden sva se že zmenile, da se za vikend pridružive Paulu (njenemu mentorju) in njegovim kolegom na izletu v Alton Towers theme park (nekaj podobnega kot Gardaland, recimo), danes so sledile podrobnosti o odhodu...

V petek popoldne sva se tako spet dobile v mestu in z avtobusom odšle do Paula (ker sama ne bi vedela, na kateri postaji moram dol). Potem smo se s Paulovim avtom odpeljali do predmestja Newporta (slaba ura vožnje), kjer smo se sestali s Paulovo sestro, njenim fantom in še dvema kolegicama. Šli smo v en simpatičen pub, karte na mizo, sledijo pravila za igro "Fuck the bus" - hitro spoznam, da ga bo nekdo očitno res "nafu..." Pivska igrica... Nato še ena pivska igrica "Diamonds". Moram omeniti, da se je pitje začelo že v zgodnjih večernih urah. Inger je morala v nekaj minutah spiti cel pint Guinnessa, kazni pa so se ji še kar nabirale. Tudi Paul je ostal dolžen za recimo približno dva pinta, ki bi jih moral spiti, vendar smo mu oprostili, ker je bil naslednji dan zjutraj zadolžen za vožnjo. Jaz sem se ustavila pri treh pintih, saj sem imela že nosečniški trebuh... Poleg tega smo vmes še jedli. Sem imela kar srečo pri igri, drugi so jo veliko bolj slabo odnesli kot jaz. :)


Nato smo šli do Catherine, kjer so Inger, Paul in Catherine zaključili še s kozarcem šampanjca, jaz sem zgolj namočila jezik v kozarec, saj sem se še zmeraj počutila, kot da imam ogromno žogo v želodcu. Nato smo tam prespali. No jaz sem spala bolj malo. Skupaj z Inger sva spale na turbomaximus-u, celo noč sem se premetavala... Zjutraj ob 6.45 pa že auf! Kava, zajtrk in odhod. Šli smo z dvemi avti - v Paulovem avtu Inger, Paul, ena njegova kolegica in jaz; v drugem pa Paulova sestra in Catherine. Še tri ure vožnje - večinoma po avtocesti in prispeli smo do Alton Towers-a. To je dobrih 300 km proti severu. Kar daleč... Paul je že prej kupil vstopnice, poleg tega smo imeli "special access - fast pass", kar pomeni, da nam ni bilo treba čakati eno uro za vsak vlakec, ampak le 10-15 minut. Res je bilo super! Bila sem na veliko različnih ala vlakih smrti, prostem padu (ki za pogledat zgleda res grozljivo), premetalo me je okrog in okrog, z glavo navzdol, z grozljivo hitrostjo, pa vendar popoln užitek! :) Malo neugodno je bilo mogoče le to, da smo šli na nek čolniček, ki te premetava po brzicah in sem bila cela mokra, tam pa je bilo tako ali tako zelo mrzlo in se kljub 4-urni vožnji nazaj domov nisem uspela posušiti.
Čeprav smo imeli neke plane, da bi šli zvečer še ven, smo to misel opustili, saj smo bili vsi zelo utrujeni in neprespani.










Alton Towers... I'm lovin it! :)

2 komentarja:

  1. hehe, zdej pa sploh (!) ne morš met nosečniškega trebuha, če si tok daleč stran od Lukata :D

    OdgovoriIzbriši
  2. Ha, kaj pa skype a? a?, midva se vsak dan vidva.


    :P

    OdgovoriIzbriši