Čakajoč Godota

Teden v šoli ni bil nič posebnega. V torek v šoli v Abercrave-u, nato sem prespala pri Janet, ker sem v sredo asisitirala v Coelbrenu. Nato z mojim mini kovčkom in ogromno vrečo (v kateri sem imela dodaten kovter, ki mi ga je posodila Janet - ker zna ponoči biti kar hladno) na avtobus nazaj domov v Swansea in v četrtek spet v šolo v Abercrave.

Komaj sem čakala četrtek zvečer na obisk. In to ne navaden obisk, ampak obisk mojega lubija. Sem pa zato nekaj neugodnih pripetljajev med tednom lažje prenesla. Prvi se je zgodil v sredo zvečer. Dala sem prat cunje v pralni stroj. Vedela sem, da sicer ne dela tako kot bi mogel, vendar pa se je tokrat odločil, da sploh ne bo delal. In ker so bile cunje že mokre, sem jih zmetala v banjo in oprala na roke. Srednji vek, ja... Pa kar veliko časa ti vzame na roke oprat za cel stroj cunj... Safwat mi je obljubil, da bo kupil novega - upam, da kmalu! :) Drugi neprijeten pripetljaj pa je bila čista moja krivda. V četrtek po pouku čakam na šoli v Abercrave-u, da Claire zaključi z delom, da me zapelje do Pontardawe-ja, kjer grem nato na avtobus do Swansea-ja. Ok, ob 16.10 prispem na avtobusno postajo. Pogledam vozni red avtobusov, naslednji je ob 16.40. Vozim se za vtobusom, nisem več tako stran od Swansea-ja, nakar me premaga moja nepopisljiva utrujenost in zakinkam... Ja, saj bom samo za pet minut... Zbudim se ob 17.40... Ok, pred 15 minutami bi morala biti že v Swansea-ju. Zmedeno ugotovim, da se peljem nazaj proti Pontardawe-ju... Tam grem (spet) na avtobus, ki je ob 18.45, pridem v Swansea ob 19.30, pešačim do doma, spotoma še v trgovino in sem doma ob 20.10. Pouka je bilo konec pa ob 15.15! Kot da sem potovala na drugi konec sveta! Kakšna kokoš! :)

Pfff... Če bi bil to le navaden običajen dan, bi imela ošpice ne samo po celem obrazu, ampak še po stopalih! Tako sem pa vseeno prišla domov z nasmeškom in komaj čakala mojega Lukca, da pride zvečer k meni. Šla sem ga počakat na železniško postajo in približno ob pol enajstih zvečer dočakala njegov prihod. Dejansko sem ga lahko zareees objela, dotaknila in videla v živo. Kar malo nenavaden filing po več kot enem mesecu. :)
Odhod proti domu, ponoči pa stiskanje v moji (pre)majhni posteljici...

Ampak vseeno happy, happy, happy! :)