Tenby

V petek sem se ob pol enih popoldne sestala v mestu z Inger. Ok, kaj bova počele danes? In sva šle v dva muzeja - najprej v Swansea Museum (ki me ni preveč impresioniral, po pravici povedano), nato pa v Waterfront Museum. Tu je bilo veliko bolje. Če ne drugega, so me impresionirali že sama ureditev muzeja, različni touch screen-i, filmčki in različna predstavitvena tehnologija... vse zelo modernizirano. Pa tudi različnih zgodovinskih primerkov je bilo tukaj veliko več, nekateri izmed njih kar precej zanimivi...
Nato sva odšle v nek pub, ki nama je bil že prejšnjič všeč, pa še oznako "pub of the year" ima. Zato sva šle tja preizkusit hrano. No jaz sem si naročila tradicionalni britanski "fish and chips", da vidim to njihovo t.i. specialiteto (če jo sploh lahko tako poimenujejo!). No ampak je bilo jedljivo, pa poceni tudi. Potem sva morale preizkusiti še velške cider-je, ker sva jih zasledile na meniju. Oba sta seveda povezana z velško zastavo, zmaj mora pač biti povsod. Saj sem ga spila do konca, ampak še zmer ostajam naslednjič pri Strongbow-u... :)

Potem sva šle pogledat v kino, če vrtijo kakšen film, ki je vreden ogleda. Ugotovile sva, da nimajo nobenih opisov filmov ali zaslonov, kjer si lahko pogledaš trailer-je... Kako naj si potem le na podlagi naslovov filmov izbereš, kaj si boš ogledal?! Ok, plan B... Greva kupit prigrizke, pa raje z avtobusom do njenega doma. Tam ima Paul v majhni škatlici zbriko miljontavžntnakvadrat filmov... Izbereva film Bruno... Ok, saj nekaj prizorov je bilo smešnih, vendar sta se mi ob ogabnih prizorih počasi tisti cider in čips začela zatikati v grlu in vračati po isti poti nazaj... Bova raje gledale kaj drugega. Izbereva Pineapple express, ki sem ga sicer že videla, ampak vseeno... Po koncu filma se Inger, Paul in jaz lotimo golfa, bowlinga in boksa na X-boxu... Prijazen striček Paul me zapelje do doma in se obenem tudi prostovoljno javi, da naju jutri zjutraj obe zapelje do železniške postaje, saj greva na izlet v obmorsko mestece Tenby.

Zvečer nisem mogla zaspat, zato nisem bila vesela sobotne jutranje budilke. Za dodatek mi je na poti do kopalnice spodrsnelo na prvi stopnici in sem se kot pink-ponk žogica odbijala od vrha pa vse do konca stopnic. Posledice: bolečine po celem hrbtu in riti, pa še celo na roki imam modrico. Ne vem, ali naj si rečem štor ali naj se raje izgovorim s tem, da itak vsaka peta ženska pade po stopnicah... ;) Paul in Inger sta me nato pobrala direktno pred mojo hišo in že sva bile na železniški postaji. Kupiva povratno vozovnico do Tenby-ja. Vožnja traja slabi dve uri. Prideva v sončen kraj, lepo in barvito turistično mestece... Malo sva se sprehajale po mestu, obdelale nekaj zanimivih trgovinic, šle v jest v nek pub - tokrat je bila na najinem sporedu "chicken tikka masala" (glej zadnjo fotografijo), indijska jed, med britanci zelo priljubljena...
Za zvečer sva imele plane, da bi šle ven žurat, vendar sva bile že na vlaku nazaj precej utrujene, moje oči pa bi se med jagodami kar lepo skrile... Vseeno sva šle pogledat še v en drug, večji kino v Swansea-ju, kjer je bila cela vrsta različnih kompleksov (nekaj podobnega kot BTC v Ljubljani) in tudi nam niso imeli opisov filmov... Zato sva odigrali dve partiji air-hockey-ja in šle spet v tisti "pub of the year" na pijačo. Tam je bilo res svašta različnega folka... Od skupin 80-letnih dedkov s palčkami, ki so se ga nacejali s pivom, do mladih takšnih in drugačnih... V spominu mi je posebej ostal en tip, z daljšimi in natopiranimi lasmi, črno obrobljenimi očmi, pajkicami in čevlji z visoko peto ("Tokio hotel"!). Drugače pa tudi veliko precej normalnih in običajnih ljudi... :)

Nedelja... dan za počitek, daljši klepet z domačimi in mojim lubijem, nekaj skupnih "čajank" z mojim palestinskim sostanovalcem Safwat-om... Skratka, polnjenje baterij... :)